Na tokratno pomladno kulinarično-vinsko izzivanje, ste “chef-a” Janko Franetič in Tomaž Bevčič povabila vinskega maga, vinogradnika in vinarja Aleša Kristančiča s posestva Movia iz Cegla v Medani v Goriških Brdih. Dva krožnika na zanimivem jedilnem listu sta bila namenjena tudi Piranskemu brancinu Fonda. Penil se je Puro, svetil je Lunar, čeprav je nagajal mlaj, haha. In razpravljali smo o okusih, čeprav se o teh osebnih stvareh, naj ne bi pametovalo.
Trenutno najboljša mlada kuharja slovenske Istre, sta letošnja nova okrepitev 10-članskega slovenskega moštva JRE – Jeunes restaurateurs d ‘ Europe, ki se povezuje v pomemben mednarodni gastro vodič. Večerno druženje se je pričelo stoje, ob šumenju penečega se roseja Puro 2003, ki je pospremil tartar piranskega brancina, chefa Tomaž in Janko stag a poimenovala “kanape s tatarcem”. Gredič, ali po starem tokaj (sauvignonasse) letnika 2010 je šel s ob bučin cvet s straccoatello in odlično pripravljenim sardonom. Tretja predstavitev je bil del velikega dejanja. Tako Aleša Kristančiča kot kuhinje Rizibizi. Movia, ki je pred leti stroke in vinoljubce izzval z macerirano rebulo Lunar, se zdaj predstavlja še z globalno vinsko sorto chardonnay, ki “nastane” na 9 luno v letu. Posebna juha, krompirjev velute z jabolkom, kislim zeljem in slanino, je bil izjemen test naših okusov in kulinarične tolerance. Izjemno!
Tudi nadaljevalo se je podobno. Brancin Fonda sta chefa spravila v pomladansko srajčko in krožnik okrasila z obilo pomladanskih jedilnih rožic. Ob krožnik navidez lahkih okusov, se je Movia samozavestno odločil za couvee Veliko belo iz steklenice jeroboam – 3 literska steklenica. Esenca 2004, romantično vino, pozna trgatec, je šel zelo ob gosja jetra – foie gras (izbrana jetra dobavitelja Jolanda de Colo – zastopa Fonda.si), ki so z gamberi in lokalnimi črnimi tartufi. Vse to je bilo položeneo na doma pripravljene ravioli iz posebne moke Petra. Iz jeroboam steklovine se je zlilo še Veliko rdeče, rdeča zvrst v kateri je precej odličnega merlota. Goveja tagliata iz nebraske in zeliščnim pirejem, je bil mesni krožnik, ki seveda prav tako najde mesto v Istri. Da smo v večer ter v zgodnjo noč lahko zadihali, nas je sprostila še methanina zmrzlina, katere osnova je bila “grapa” Methana. Pri kuhi te tradicionalne briške žganice še vedno nastopa Alešev oće Mirko, kateremu okusi ne popuščajo.
“Samo vaš okus je tisti, ki odloča kaj je dobro in če je dobro,” je večer sklenil Movia.
In okuse je potrebno ceniti. Bravo vsej ekipi Rizibizi!
