Prof. dr. Dražigost Pokorn
Piranski brancini v zdravi prehrani
Slovenci v povprečju zaužijemo manj mesa kot v večini držav EU, ribjega pa pojemo celo štirikrat do petkrat manj kot, denimo, Italijani in Francozi. Glede na priporočila zdrave prehrane povprečni dnevni slovenski jedilnik vsebuje dovolj rdečega in /ali perutninskega mesa, tedenski pa premalo ribjega mesa.
Tedenski jedilnik mora vsebovati vsaj 4 do 5 enot ribjega mesa (okoli 16 do 20 dag rib), ki vsebuje dovolj visoko vrednih maščobnih kislin, pomembnih v zdravi prehrani. Le-te so pomembne za varovanje srca in ožilja, za preprečevanje nekaterih oblik raka ali za večanje odpornosti organizma. Več kot 20 dag prosto živečih (morskih) rib pa že lahko vsebuje preveč zdravju škodljivih snovi, še posebno za otroke, nosečnice in bolnike. Prav vsebnost škodljivih snovi pa je lahko tudi pogost vzrok, da nekateri odklanjajo morske ribe, čeprav so zelo koristne za naše zdravje.
Ribe, gojene v čisti vodi, kot so denimo piranski brancini, ki so hranjeni samo s kakovostno hrano brez škodljivih primesi, pa v primerjavi s prosto živečimi ribami ne vsebujejo (ali le v sledovih) pesticidov, dodatkov, toksičnih kovin (živo srebro, selen, krom in druge), nitratov, dioksinov, furanov, sulfonamidov, PCB-jev, 3-MCPD-jev, akrilamida ali drugih. Poleg tega gojeni brancini v primerjavi z ostalimi brancini vsebujejo celo do šestkrat več maščob, še posebno tistih, ki so ugodne za naše zdravje, in so tudi gastronomska posebnost.